Objave z značko ‘triglav’

Zmaj in Z zajeda

V soboto sva s Tedijem zlezla Zmaja v Ojstrici. Pod steno je še nekaj snega, ampak vstop ni bil problematičen. Plezala sva hitro in tekoče, raztežaje vlekla do konca vrvi in izplezala po dobrih 5 urah. Najtežji raztežaj si je izžrebal Tedi in ga tudi mojstrsko preplezal. Osebno se mi je cug zdel dolg, napet in vreden ocene VII-.

Ker žena razume bolečino alpinista pred odhodom na daljši dopust, mi je dala cel vikend prosto, zato sem plezal tudi v nedeljo. Nekaj lahkotnega in uživaškega sem si mislil … potem pa izbral še eno veliko steno. Z Anžetom sva se odpeljala v Vrata in v Triglavu splezala Z zajedo. Na vstopu je ogromna robna zev, zato sva vstopila precej levo, plezala med steno in snegom ter za prvih 20 višinskih metrov porabila dobro uro. Verjetno sva smer plezala prva letos, temu primerna je tudi naloženost ter pesek v vsaki malo večji šalci. V zadnjih raztežajih pred lažjim svetom je ogromno naloženega kamenja, skal in celo balvanov. No, po najinem obisku je tega nekoliko manj. Vseeno previdno! V izstopnih grapah je še vedno tudi veliko snega, zato sva slednje večinoma obplezala po skali. Za 700m smer sva kljub vsem prigodam potrebovala solidnih 7 ur.

Skalaška z Ladjo

Kljub slabi napovedi sva se v nedeljo ob 5h z Anžetom pripeljala v Vrata. Na parkirišču naju tokrat ni pričakalo rožljanje z alpinistično opremo – danes v Steni zagotovo ne bo gneče.

Dve uri kasneje sva nad sodčki negotovo zrla v nebo, brisala dežne kaplje, ki so se nabirale na robu čelad, a se vseeno navezala na vrv in vstopila v smer. Razen njenega vznožja je bila Stena večino dneva v oblaku, vidljivost je bila slaba, zato sva morala biti ves čas pozorna na iskanje pravih prehodov. V lažjih odsekih med Skalaškim in Gorenskim turncem je bilo to še malo težje, zato sva izgubila nekaj časa in večkrat plezala težje kot je od naju zahtevala smer. Na vsake toliko je steno tudi namočilo, vse skupaj pa je le dodalo k resnosti ture.

Ko sva prišla pod Ladjo, se je oblak zasidran v Steno začel počasi umikati. Skala v tem delu je res izvrstna, plezarija prav tako in odvriskala sva proti vrhu cuga. Nad Ladjo sva se razvezala, poplezala do roba in sledil je le še dolg sestop proti Luknji, med katerim se je popolnoma zjasnilo. 14 ur kasneje sva bila ponovno pri avtu, zadovoljna, da sva kljub slabšim razmeram polno izkoristila dan. Steno pa sva imela v nedeljo samo zase.

Slike so v gal Slik tokrat ni!

Vremenska napoved