7.-10.3.2014
Villgratental? Innervillgraten? Verjetno ti kraji res marsikateremu niso znani. Villgratental je ena mala skrita dolinica na vzhodnem Tirolskem, kjer so stare kmetije razmetane visoko po strmih pobočjih, po katerih se trava še vedno ročno kosi, kjer imaš občutek, da je čas zastal tam nekje pred petdesetimi leti. In pravijo, da je to raj turne smuke. V petek 7.3. smo se skupinica Vertikalcev, Matej, Anže, Jurij, Andrej in jaz pripeljali v to dolinico, da preverimo te govorice. Za vikend so se nam pridružili še trije primorci, Rok, Aljoša in Dejan. Vremenska napoved je bila taka, da si boljše ne bi mogli želeti – sami sončki naslednjih za naslednjih par dni. Nevarnost plazov 1-2. In po vrhovih še cca. 3 metri snega.

V naslednjih štirih dneh smo obredli 4 vrhove. Za uvodno turo smo si izbrali Kreuzspitze (2624m), razgledna gora nad celotno dolino in okoliškim gorovjem. Že po nekaj metrih bi lahko vriskal od veselja, sonce, sneg in v kratkih rokavih do vrha, ter enkratna smuka po spomladanskem snegu za dol. In krst Mateja na turnih dilah. Nadaljevanje nič kaj slabše. Na Rotes Kinkele (2763m) smo se potegnili preko čudovito zasnežene planine Kamelisenalm, sam vrh pa nam je pokazal še lepše razglede na okoliško gorovje, od Triglava in Mangrta, Dolomitov, Großglocknerja in do navidez neštetih tritisočakov Tirolske. Das große Degenhorn (2946m) je naš trud dobrih pet ur trajajočega vzpona poplačal z več kot 1000m metrov spusta po čudovitem maslenem spomladanskem snegu. Da o neuspešnem iskanju oblakov na nebu na vrhu niti ne govorim… Zadnja turca nas je popeljala na sosednji Geißhörndl (2615m), še nekaj pršiča za slovo.

Povzetek teh 4ih dni?! Neuspešno iskanje oblačkov na nebu, slabih 5000 višinskih metrov na soncu in snegu, perfektna spomladanska smuka in poplačan trud za vsak korak, ko se ti na vrhu nariše nasmeh do ušes. Sicer pa fotke itak vse pokažejo… Še se vrnemo, ta dolina ima še veliko krasnih turc za ponuditi. Družba, hvala Vam za te lepe dni!

Slikce najdete kot vedno v galeriji.