Z Menotom sva sla vceraj Smer Debelakove v Veliki Mojstrovki.

Uro in pol dostopa dostopa hitro mine. Pod steno srecava Jakata in Nejca, ki se odpravljata v bliznjo Kaminsko smer. Kmalu padejo prve kaplje, ki naju potem spremljajo dobersen del smeri. Po petih urah sva na vrhu, “lahko bi bla pa tud prej, ce se ne bi tok ubirala”, pravi Meno.

Na koncu se strinjava, da je smer zelo lepa in z izjemo dveh vmesnih sprehodov kar konstantna. Trojke so strme, najtezji del pa je IV+, kjer sem se moral, vsaj jaz, kar malo napet. Z orientacijo nisva imela tezav. Frendi pridejo prav, klinov pa nisva zabijala, ker jih je v smeri ze dovolj.

Na vrhu izza skale spet pokukata Nejc in Jaka. Skupaj sestopimo in zakljucimo – kot se spodobi – v Dovjem pri Jakobu Aljazu.

Prvi cug

Prečka

Ta težek cug

Zadnji cug (po Miheliču poln dolomitskih prijemov – no ja..)

Gremo domov

2 Komentarjev na “Smer Debelakove”