Kovinarska v Mojstrovki

Smeh med telefonskim pogovorom Nejca z Marjanom med vožnjo proti Vršiču (“Ne, Marjan, midva sva že startala in nimava sabo rezervnih plezalk…”) je pod steno Mojstrovke zamenjala rdečica. Pi*da, vem, da je bilo kladivo tukaj nekje. Ma sigurno ga je pojedu naš pes Štumf. Se mi je zdelo zjutraj, da je dobil na masi kakih 30% pa rep mu je sumljivo pokonc štrlel. Majkemi!

Vseeno vstopiva v smer, kar je precej lažje, ko enkrat zaplezaš v pravi previs. Takoj za nama je v smer vstopila še ena naveza, vendar se je kmalu med nami naredilo kak cug distance, tako da se do vrha nismo več motili.

Kovinarsko sicer ocenjujeva kot resno smer zmerne težavnosti, ki pa tu in tam skriva kakšno “past” v obliki slabše skale, zaradi česar morajo biti čutila malo bolj na pecljih kot sicer. Sicer so prehodi precej logični in z orientacijo v sami smeri nisva imela večjih težav. Smer zaznamujejo lep kamin v spodnjem delu, lažji srednji del s prehodom v kotanjo in lepe strme plošče v zgornjem delu.

Nejc v platah zgornjega dela

Na vstopu naj te ne zavedejo klini v podrt rumen previs, raje se loti tistega bolj zajetnega, ampak tudi kompaktnega z odličnimi grifi v dnu kamina. O prečki je bilo pa že toliko napisanega in povedanega, da nima smisla razpravljati. Do konca gor po platah, levo pa šele, ko prideš do strehe!

Skratka, vesel sem k radio, da spet plezam. Pokličte kej, linija je odprta 😉

 

Odgovori

Skupne ture 2022
Vremenska napoved
Zadnji komentarji