Objave z značko ‘velika mojstrovka’

Za dežjem posije sonce

Zgodnje nedeljsko jutro, temperatura proti Vršiču vztrajno pada, z Jakatom pa planirava splezat Kaminsko smer v Veliki Mojstrovki. Gre za manj plezano 500 metersko smer, ki poteka po očitni liniji skozi ogromen kamin.

20170702_104913

Že sam dostop je resen in razmeroma dolg, glede na to, da greš plezat nad Vršič. Sam vstop v smer sva malo falila, vendar naju je Meno, ki je šel z Blažem plezat smer Debelakove pravilno usmeril.

20170702_121126

Vstopni cug ponudi lepo plezarijo po zajedici. Sledi par raztežajev lažjega sveta, kjer je malo več šodra in tudi oprimki so po večini bolj mobilne narave. Zgornji del pa je čudovito plezanje po kompaktni skali, ravno prav težko in raztežaji dolgi cel štrik. Smer je bolj skromno opremljena, tudi s štanti. Čeprav v opisu piše, da se ne da uporabljati frendov, so nama prišli kar zelo prav. Zadnji štirje cugi potekajo po kaminu, ki ga vidiš že od daleč. Na tem mestu je seveda pričelo rahlo deževati z občasnim povečenjem frekvence padanja kaplj. Skozi je dobra skala, z nekaj rahlo previsnimi deli, parkrat je potrebno stopini na trenje, kar je bil še poseben izziv ob curljanju vode. Skozi se da dajat dobro varovanje, prav pridejo predvsem veliki frendi 1,2,3,4. Bolj kot sva bila pri vrhu, bolj je bilo vreme neprijazno do naju. Z od mraza otrdelimi prsti sva še jedva iskala primerne grifke. Na vrh smo obe Vertikalski navezi izstopili hkrati. Skupaj smo sestopili in se odpeljali v toplo dolino na kaj hladnega.

20170702_12381720170702_124351

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Lepa smer, ki ima vse kar rabiš za dober dan v hribih. Jo priporočava.

20170702_122054

 

Kovinarska, Velika Mojstrovka

Danes smo Tone, Meno in jaz preplezali “prijazno alpsko presenečenje”, Kovinarsko v Veliki Mojstrovki.

No presenečenje čaka čisto na vrhu, prej pa smer ni nič kaj pretirano prijazna. Vse se začne z brutalnim previsom (ocena IV+, tukaj je moral odleteti kak kubični meter skale, mogoče je pred tem to res bila prava ocena), sledijo pa še trije raztežaji težavnih podrtih kaminov, podrtija pa vztraja vse do gruščnate kotanje.

V drugi polovici se skala presenetljivo spremeni na bolje, in sledijo raztežaji noro dobrega plezanja, najlepše pa so seveda navpične plataste petice. Izstopno prečko smo po nekaj minutnem pregovarjanju seveda sfalili, in šli po spodnji polici. Najtežji del je dolg približno 2m, ko zmanjka stopov za noge, in jo preplezaš v razkoraku na minimalcih. Tukaj je bilo kar veselo, no razgled pa fenomenalem – 300m navpične stene pod nogami.

Smer se splača iti plezat zaradi petic v zgornjem delu in te, ta hude prečke, spodnji del pa tudi če ga nebi bilo.

OLYMPUS DIGITAL CAMERAOLYMPUS DIGITAL CAMERA

PS. Po vstopnem previsu sva z Tončkom ugotovila, da Meno tako dobro pleza, da sva mu pustila da napelje celo smer (sicer mu nebi, če si nebi res tako zelo želel :)).

FOTKE

Vremenska napoved
Zadnji komentarji