Objave z značko ‘martuljek’

Narodni šport Slovencev je pretentati oblast in opraviti nekaj na črno. Zavezništva na tem področju so razvejana, zato ne čudi, da sta se naš Jaka in Miha Klavžar (AO Idrija) namenila ponoči preplezati Luciferja. S to namero se je preko zvitih, vendar popolnoma zakonitih metod seznanila oblast v vlogi načelnika AKV. Kot je za oblast značilno, sem plezal čisto zadaj, nekajkrat tudi v popolni temi – s cepinom sem si med obupnim nekontroliranim mahanjem v srditem boju večkrat ugasnil čelko.

Kvaliteta ledu je bila čista poezija, tudi tema presenetljivo ni preveč moteča oz. sploh ni, ko se navadiš! Smo pa opazili, da se širijo na spletnih straneh debele laži o množičnem obisku Luciferja. V njem smo bili popolnoma sami!!!

Edina slaba stran poznega plezanja je ta, da na pumpah ne prodajajo več določenih artiklov. Tako smo bili prisiljeni popiti nekaj, kar običajno kupujemo otrokom. Zato lahko zaključimo, da smo bili pri polnočni vrnitvi v Ljubljano bogatejši še za eno nealpinistično izkušnjo.

Glede na naraščajoče število vzponov na ferajnu se pojavlja dvom o resničnosti samih izvedb. Zatorej ne bodite presenečeni, ko boste naslednjič na prvem štantu s težavo vlekli vrv. Prvo boste zagledali izbuljene oči in čez 5 minut še preostali del mojega telesa. To je nenapovedana kontrola, ki jo izvaja oblast!

Matjaž

V četrtek sva šla s Klavžar Mihcem (AO Idrija) poravnat stare pufe in čez Amfiteater splezat na Široko peč. Že v sredo zvečer sva šla na bivak za Akom, kjer sva spoznala gostoljubna Radovljičana, ki sta pred tem že toplo zakurila. Naslednji dan sva startala še pred 7.uro, na poti do Amfiteatra splezala čez zagozden balvan, slap z zelo trdim ledom, kopen 30 metrski zadnji skok in že sva bila obdana s pobeljenim obzidjem.

Sledila je najprej strma, zasnežena rampa v desno, spust v kuloar, v tanek led oblečene plate, greben … in izjemni razgledi na vrhu. Še eden tistih dni, ko si hvaležen, da ti je dano to, kar je mnogim nedosegljivo … ali pa preprosto nerazumljivo.

Včasih sem iskreno vesel, da je alpinizem (velik) del mojega življenja. Tam zgoraj vse skupaj dobi smisel in potem je tudi življenje v tem direndaju, ki smo si ga naredili v dolini nekako – lepše.

P.s.: Tudi tokrat je Mihec posnel kratek filmček o vzponu 🙂