Objave z značko ‘slap’
Plezanje na črno
Narodni šport Slovencev je pretentati oblast in opraviti nekaj na črno. Zavezništva na tem področju so razvejana, zato ne čudi, da sta se naš Jaka in Miha Klavžar (AO Idrija) namenila ponoči preplezati Luciferja. S to namero se je preko zvitih, vendar popolnoma zakonitih metod seznanila oblast v vlogi načelnika AKV. Kot je za oblast značilno, sem plezal čisto zadaj, nekajkrat tudi v popolni temi – s cepinom sem si med obupnim nekontroliranim mahanjem v srditem boju večkrat ugasnil čelko.
Kvaliteta ledu je bila čista poezija, tudi tema presenetljivo ni preveč moteča oz. sploh ni, ko se navadiš! Smo pa opazili, da se širijo na spletnih straneh debele laži o množičnem obisku Luciferja. V njem smo bili popolnoma sami!!!
Edina slaba stran poznega plezanja je ta, da na pumpah ne prodajajo več določenih artiklov. Tako smo bili prisiljeni popiti nekaj, kar običajno kupujemo otrokom. Zato lahko zaključimo, da smo bili pri polnočni vrnitvi v Ljubljano bogatejši še za eno nealpinistično izkušnjo.
Glede na naraščajoče število vzponov na ferajnu se pojavlja dvom o resničnosti samih izvedb. Zatorej ne bodite presenečeni, ko boste naslednjič na prvem štantu s težavo vlekli vrv. Prvo boste zagledali izbuljene oči in čez 5 minut še preostali del mojega telesa. To je nenapovedana kontrola, ki jo izvaja oblast!
Matjaž
Vikijeva sveča … spet
Po petkovi popoldanski izkušnji, ko sem na poti na Begunjščico mislil, da me bo odpihnilo v Piran, sem si za soboto zaželel nekaj normalnega in uživaškega. Ker Branka letos od blizu še ni videla slapu, jaz pa sem imel bolj malo časa, sva zadnji moment nekoliko spremenila plane, se odpeljala na Jezersko in odpikala Vikijevo svečo. Sveča je (trenutno!) še vedno v odličnem stanju in še nekoliko lažja kot prejšnjič. Tudi tuširanja tokrat ni bilo, tako da sem domov pridišal z vonjem po hribih. Pravzaprav sva imela komaj občutek, da lezeva led – še pošteno zanohtalo nama ni… Odličen dan dopoldne v hribih!
Damoklejev meč
V nedeljo sva se s Samotom odpeljala v Plazje in bila že na parkirišču prijetno presenečena nad nizko temperaturo (-5 stopinj). Namesto odjuge, slabih razmer in tuširanja, sva tako, brez pretiranega strahu pred mečem nad glavo, uživala v plezanju in drug drugega tolažila ob nohtanju na štantih. Slap je sicer še vedno odlično narejen, nikjer ne pušča, led je soliden in glede na napovedane nizke temperature prihodnji teden, bo vsaj še nekaj časa verjetno zelo dobro plezljiv.
Ker v slapu nisva bila sama, so se stvari odvijale nekoliko počasneje kot običajno. Demoklejev srp, letošnjo novo smer, ki pelje vse do roba stene, sva zato prišparala za katerega od prihodnjih obiskov.
Slapovi v Tamarju
Torek je super dan za dopust! Sploh če je vremenska napoved odlična in v Tamarju zadnje dni zmrzuje voda.
Z Majo sva v dobrih razmerah in temperaturah malo nad ničlo zlezla najprej Centralca, potem Desnega, za posladek pa še Skritega. Slednji je bil tudi Majin prvi slap preplezan v vodstvu. Čestitkeee!!!
Plezarija je bila super, zeblo ni nič, so bili pa slapovi precej mokri, na nekaterih mestih se je pod ledom videla voda, tako da jih znajo višje temperature kmalu zdelati. Dobro narejeni so sicer omenjeni trije.
Ves dan sem tudi poželjivo pogledoval proti Sveči. V njej, kljub siceršnji gneči, nisem opazil naveze. Sveča je sicer kar konkretna, ampak na vrhu, kjer je ‘vpeta’ v steno, je (od daleč) izgledal led precej tanek. “Če sva prišla uživat, ne bova psihirala v tankem ledu … ” in sveča je ostala nepreplezana.
Če potegnem črto: super dan, super družba in odlično izkoriščen dopust! Da o malci ne govorim…
Sinji slap
Začetek Sinjega slapu. Gneča ... kaj pa drugega
Včeraj sva z Jakatom zlezla Sinji slap pod Češko kočo. Razmere so v slapu kar solidne, saj je v njem toliko ledu, kot že dolgo ne. Sam led je spremenljive strukture in kakovosti. Navkljub vsemu se zaradi lagodnosti ledne ture, ki jo ponuja Sinji slap, nimam kaj pritoževati.
Resnejši problem lahko vznikne zaradi nizke težavnosti slapu in temu primerne obleganosti. To soboto je bilo po moji oceni v slapu najmanj 7 ali 8 navez. Nekateri ga tudi solirajo, ker jim taka plezarija lahko predstavlja dober trening za kaj večjega.
No ja, midva ta dan nisva imela pretirane sreče. Pred nama sta se ob vstopu znašla dva solerja, ki sta v svoji vnemi in očitni pretirani skrbi za lastno varnost “pikala do onemoglosti in do dna oklov”. Pri tem sta naju, vsled nastajajočih “talarjev”, zasula z ledno kanonado izstrelkov. Nekateri med njimi so bili zares veliki in oglašali so se prav »bombastično«. Eden večjih med njimi je žal zadel Jakata v glavo.
Tečaj lednega plezanja
V soboto, 19. februarja je Damijan ob pomoči Toneta in Davida uspešno izvedel tečaj 
lednega plezanja v Krnici.
Tečajniki smo se spoznali z ledno opremo, izdelavo sidrišč, tehniko varovanja, gibanjem naveze, opravili smo dva načina spusta po vrvi (spust na lednem vijaku in Abalakov način), sledila pa je tudi demonstracija tehnike plezanja, ki smo jo tečajniki, nekateri bolj, drugi manj uspešno, poizkušali posnemati. Nekaj slik teh poizkusov najdete v galeriji.
Tečaj smo zaokrožili z obiskom in ogledom umetnih ledenih slapov v soteski Mlačca, tisti najbolj trpežni pa so dan podaljšali s klubskim sestankom v bližnjem bifeju.
